OPRAŠEVALNI ODNOSI PRI SADNIH RASTLINAH
(April 2005)
Kljub zapozneli zimi je v naše vrtove in sadovnjake prišla pomlad. Sadno drevje smo obrezali in opravili prva spomladanska škropljenja. Drevesa sedaj rastejo s polno močjo, v tem času pa se tudi že odpirajo nežni cvetovi. Do sedaj pust sadovnjak, je dobil povsem novo preobleko.
Čeprav so mladi cvetki čudovit okras, pa to ni njihov pravi namen - v njih se skriva zasnova za bodoči pridelek.
Da pride do oprašitve in oploditve mora biti izpolnjenih kar nekaj pogojev. Prvi je ta, da so cvetni brsti dobro razviti. Plodnica in ostali deli cveta se razvijejo normalno, če je bilo v prejšnjem letu dovolj hrane. V času cvetenja ne sme biti preveč suho in vetrovno vreme, ker se v tem primeru kljub oprašitvi (pelod pride na brazdo pestiča) brazda prehitro posuši in pelod ne "kali". V slabem, deževnem in tudi vetrovnem vremenu do oprašitve ne more priti, ker takrat čebele, ki so glavni opraševalci, ne morejo leteti. Veter pripomore pri opraševanju le pri orehih, kostanju in leski. Te rastline imajo v ta namen velike moške mačice z ogromno peloda, da se zagotovi uspešna oprašitev. Primerne za oprašitev pa morajo biti tudi temperature: ne smejo pasti pod 0°C, saj takrat že lahko pride do pozebe.
ČAS CVETENJA
Različne sadne vrste cvetijo v različnih obdobjih. Prve cvetijo marelice, ki so tako tudi najbolj izpostavljene nevarnosti spomladanske pozebe. Zato, da nekoliko podaljšamo čas brstenja, debla marelic in tudi ostalih sadnih vrst premažemo z belilnim sredstvom bio plantella protektom. Bela barva sončne žarke odbije od debla, zato se ta manj segreje, sokovi v drevesu pa se začnejo pretakati nekoliko pozneje. To je največkrat že dovolj, da drevo ne uide spomladanski pozebi. Takrat, ko je v času cvetenja bolj vlažno in deževno vreme, se pojavi še dodaten problem. To je cvetna monilija oz. cvetna gniloba, ki poleg marelic napada tudi ostale koščičarje, našla pa se je že tudi na pečkarjih. Okužba se začne preko cveta, zato jo moramo preprečiti v času cvetenja s škropljenjem. Najbolj učinkovito bo, če škropimo dvakrat: prvič, ko je odprtih 30 - 40 % cvetov in drugič, ko so odprti že vsi cvetovi. Za škropljenje uporabimo Vivera Chorus in Vivera Octave. Ta dva fungicida, nista strupena za čebele. Ostalih težav je pri marelicah, še posebno če imamo samo eno sorto, ni, razen pri sorti harcot, ki rabi opraševalko.
Naslednje cvetijo češnje, ki so med najlepšimi sadnimi drevesi v času cvetenja. Pri njih se pojavljajo kar veliki problemi pri oplodnji. Klasične sorte so avtosterilne, saj imajo tako imenovani sterilitetni gen. To pomeni, da pelod iste sorte ne more oploditi, zato za oploditev rabijo drugo sorto, pa še to ne kar vsako. Ta problem so v zadnjem času skušali rešiti tako, da so prišle na trgu ponudili sorte češenj, ki so smooplodne, obenem pa so tudi dobre opraševalke za druge sorte. Še vedno pa se priporoča, če je seveda le dovolj prostora, saditev vsaj dveh različnih češenj.
Višnje so načeloma samooplodne, le ob bolj neugodnih razmerah, je boljše da imamo v bližini še kakšno drugo sorto višenj.
Včasih se pojavljajo problemi pri oplodnji češenj in višenj, tudi če so tla zakisana. Čeprav pride do oprašitve, dokončne oplodnje ni uspešna. Takšni plodiči se nekaj časa še razvijajo (do približno 1/3 debeline ploda), potem pa na hitro pordečijo in odpadejo. V tem primeru si lahko pomagamo z apnenjem tal.
Pri slivah in češpljah kakšnih večjih problemov z oplodnjo ni. So pa nekatere sorte boljši opraševalci kot druge - te so ponavadi samooplodne sorte (stanlej, domača češplja, ruth gersteter, bluefree). Zopet druge so samoneoplodne in rabijo ob sebi opraševalko (president, moretini 355, grossa di felisio). Zato je najbolje saditi vsaj dve do tri različne sorte. Poleg domače češplje je dobra opraševalka tudi nova sorta bluefree. Če so tla zakisana, se lahko pojavijo podobne težave kot pri češnjah.
Tudi pri breskvah in nektarinah ne bomo imeli večjih problemov z opraševalnimi odnosi.
Pri hruškah imamo veliko sort, zato je za opraševanje pomembno kdaj cvetijo določene sorte, da se čas cvetenja pokriva. Nekatere, kot viljamovka, konferans in še kakšna, večjih problemov nimajo, tudi če v bližini ni druge sorte. Se pa tudi pri hruškah lahko pojavijo kar veliki problemi, če rastejo v preveč kisli zemlji.
Pri jablanah glede opraševanja ločimo triploidne sorte (jonagold, mutsu, rdeči boskop), ki so slabi opraševalci, in ostale 
sorte, ki so diploidi in težav z oplodnjo nimajo, so pa tudi dobri opraševalci. V praksi kakšnih večjih problemov, če izvzamemo slabe klimatske pogoje v času cvetenja, pri jablanah nimamo. Tudi sadimo ponavadi več različnih sort, tako da je dobra oplodnja skoraj vedno zagotovljena.
V intenzivnih sadovnjakih pa se za zagotovitev dobre oplodnje večkrat uporablja divja jablana - Malus floribunda. Ta jablana, ki se sicer uporablja v okrasne namene, namreč zelo močno cveti in ima veliko kvalitetnega peloda. Tako je omogočeno, da je v nasadu posajena tudi samo ena sorta, pa bo ob dobri oskrbi vseeno zagotovljen dober pridelek.
Za konec omenimo še lesko, ki je tudi med vetrocvetkami nekakšen posebnež, saj v topli zimi lahko cveti že januarja. Iz ženskih brstov pokukajo pestiči, medtem ko se mačice odprejo, da pelod lahko nosi veter. Ko prinese veter pelod na pestič in s tem pride do oploditve, se brst zopet zapre in stisne ter počaka na pomlad, ko se razvoj nadaljuje.
Tudi za lesko velja, da rabi v bližini še kakšno drugo sorto. Lahko je tudi okrasna rdeča leska ali navadna gozdna.
Podobno velja tudi za orehe. Rabijo kakšno drugo sorto za opraševanje, da bo potem dobra rodnost.
Pri jagodičju kakšnih problemov, kar se tiče oplodnje ni, se pa večkrat pojavijo problemi zaradi spomladanske pozebe. Posebno črni ribez in josta sta tu bolj na udaru, saj spomladi začneta zelo zgodaj z vegetacijo.
Kot smo videli, so čebele poleg drugih koristnosti, življenskega pomena tudi za uspešno oplodnjo. Tako moramo biti pri škropljenju sadnega drevja in jagodičevja zelo previdni. V času cvetenja ne smemo škropiti, izjema je le naravno škropivo bio plantella prima in sredstva proti cvetni moniliji, ki za čebele niso strupena.
sorte, ki so diploidi in težav z oplodnjo nimajo, so pa tudi dobri opraševalci. V praksi kakšnih večjih problemov, če izvzamemo slabe klimatske pogoje v času cvetenja, pri jablanah nimamo. Tudi sadimo ponavadi več različnih sort, tako da je dobra oplodnja skoraj vedno zagotovljena. 