Fitofarmacevtska sredstva (v nadaljevanju FFS) s katerimi zatiramo škodljive organizme v kmetijstvu spadajo med strupe. Njihova strupenost se izraža v letalnih dozah LD50, ki jo za vsako sredstvo določijo na poskusnih živalih, najpogosteje na podganah in to s krmnimi poskusi. Ti podatki o strupenosti pa ne veljajo za koristne organizme, med katere spadajo tudi čebele. Vsako FFS testirajo še posebej v pogledu strupenosti za čebele in še druge koristne organizme v laboratorijskih, polpoljskih in poljskih poskusih.
Čebele na različne načine izpostavijo preizkušanemu kemičnemu sredstvu (v obliki svežega depozita, neposredno nanesenim sredstvom, zauživanju ostankov v različnih časovnih presledkih po škropljenju, posušenemu depozitu itd). Tako čebele v poskusih prihajajo s sredstvi v stik kontaktno, oralno in tudi inhalacijsko. Prek prebavil, kontaktno in dihalno se čebele lahko zastrupijo. Laboratorijski testi in testi v naravi se včasih ne ujemajo kar je posledica rezidualnega delovanja FFS, vpliva formulacije in drugih dejavnikov.
Strupenost za čebele se izraža v mikrogramih aktivne snovi na čebelo (mg/čebelo) ali v nanogramih (ng/čebelo), redko pa v miligramih. Po podatkih iz literature so visoko toksična sredstva tista, ki imajo LD 50 od 0,001 do 1,99 mg/čebelo in zmerno toksična od 2,0 do 10 - 99 mg/čebelo.
Visoko strupena FFS povzročijo umiranje čebel takoj po stiku v času aplikacije, če so na zemljišču v času škropljenja ali priletijo tja še naslednje dni. Zmerno nevarna FFS ob pravilno izbrani formulaciji, odmerku, načinu in času aplikacije praviloma ne vplivajo negativno na čebele. Ne smejo se aplicirati po čebelah oziroma v bližini panjev. Tudi FFS, ki veljajo za sorazmerno nenevarna za čebele, se morajo uporabljati z določeno mero previdnosti.
Čebele so aktivne od jutranjih do popoldanskih ur. Ne sme se tretirati z insekticidi, ko cvetijo gojene in samonikle rastline (pleveli). Ne sme se tretirati, ko rastline obletavajo čebele in drugi opraševalci. Čebele privlačijo cvetoče rastline in medena rosa, ki jo izločajo nekatere žuželke. Čebelarji in gojitelji morajo dobro poznati razvojne faze rastlin in kdaj jih čebele obiskujejo. Nekatere rastline privlačijo čebele ves dan, druge le zjutraj ali popoldne.
V sušnem vremenu privlači čebele stoječa voda, manjše mlakuže in luže pa tudi kapljice škropiva na rastlinah.
Ob večernem škropljenju nekatera FFS deloma ali popolnoma razpadejo tako, da niso naslednje jutro več nevarna za opraševalce. Z izbiro in uporabo manj strupenih pripravkov varujemo čebele. Strupenost pripravkov je povezana tudi z njihovo formulacijo. Mikrokapsulirani insekticidi so bolj nevarni za čebele. Praškaste formulacije so nevarnejše od tekočih. ULV formulacije so nevarnejše od drugih tekočih. Pri insekticidih se izogibamo prašiv, škropimo pozno zvečer, ponoči oziroma zgodaj zjutraj, ko ni čebel in ko je brezvetrje. S tem se izognemo tudi zanašanju škropiv na večje razdalje, ki bi prizadela oddaljene čebele na paši. V izogib zastrupitvam čebel moramo skrbno ravnati tudi pri pripravi škropilne brozge, da škropivo ne odteka v okolico.
Zastrupitve čebel preprečujemo z dobrim sodelovanjem med gojitelji rastlin, uporabniki FFS oziroma izvajalci varstvenih ukrepov in čebelarji. Uporabnik FFS mora vsaj 48 ur pred vsakim tretiranjem s FFS, ki je za čebele strupeno ali škodljivo, obvestiti čebelarje, ki imajo panje v oddaljenosti do 3 km od predvidenega mesta tretiranja. Obvestilo mora vsebovati datum, predvideno uro tretiranja , trgovsko ime FFS, njegovo nevarnost za čebele, ime in priimek izvajalca ukrepa ter podatke o mestu tretiranja. Če uporabniku čebelar ni znan, mora obvestiti imetnika parcele, kjer se čebelnjak nahaja ali najbližjo čebelarsko družino. Vse to narekuje zakonodaja na področju varstva rastlin.
Težko bi na tem mestu navedli vse pri nas registrirane aktivne snovi in trgovske pripravke ter njihovo strupenost za čebele.
V Sloveniji je registrirano prek 330 trgovskih pripravkov, ki so narejeni na podlagi prek 210 aktivnih snovi. Insekticidov je 74, izdelano na osnovi 49 aktivnih snovi. Insekticidi so strupeni za ciljne žuželke, različno nevarni pa so lahko tudi čebelam, ki so tudi žuželke. Po abecednem vrstnem redu so za čebele manj nevarni insekticidi npr. azadirahtin A, Bacillus thuringiensis, ciromazin, dazomet, pirimikarb idr. Cipermetrin je v laboratorijskih razmerah visoko toksičen, na polju za čebele ni nevaren. Podobno velja za deltametrin. Endosulfan za čebele ni strupen pri odmerku 560 g/ha a.s. Imidakloprid je čebelam škodljiv v direktnem stiku, pri nanosu na seme ali škropljenju po necvetočih rastlinah pa čebelam ni nevaren v predpisanem odmerku. Metomil je kontaktno za čebele zelo strupen, ni pa zanje nevaren ko se škropivo posuši. Piretrin je strupen za čebele, deluje pa nanje odvračalno (repelentno).
Nekaj nasvetov gojiteljem rastlin in uporabnikom FFS:
prof.dr. Lea Milevoj