Slike čebelnjaka iz zgodovine
S čebelarstvom pri nas so začeli že moji predniki pred več kot 200 leti.
Leta 1788 je Čelešnik Peter postavil čebelnjak na parceli
imenovini "na očetov'm", ki je 700m stran in nekoliko više. Leta 1808 so sezidali hišo
v kjer je bilo rojenih 6 rodov Grom in še kakšen Čelešnik pred tem. Do takrat je
Peter Čelešnik živel kar v čebelnjaku.
Kasneje so čebelnjak
prestavili na sedanjo lokacijo bliže hiše. Leta 1928 je je čebelnjak po pripovedovanjih
popolnoma pogorel, tako so postavili novega, ki stoji še danes. Po dobrem
pregledu se vidi, da je bil dvakrat dograjen in razširjen, tako je moj dedek
nazadnje čebelaril z okoli petdesetimi pridobitnimi družinami. Ukvarjal se je
tudi z vzrejo matic, predvidevam, da le za svoje potrebe, saj ni v čebelnjaku
dovolj orodja za vzrejo matic za prodajo. V čebelnjaku je ohranjeno vse orodje,
za katerega včasih sploh ne vem za kaj je služilo. Leta 2001 sem po podstrehi
čebelnjaka pospravljal in našel tudi tri kranjiče in nekaj starejših panjev.
Dedek je bil mizar zato je veliko orodja in tudi panjev izdelal sam. Leta 1976
je dobil priznanje Antona Janše 3 stopnje za dvig čebelarstva na Vrhniki. On je
družine vozil tudi na paše po Sloveniji. Žal je po nesreči leta 1979 umrl.
Čebelje družine so razdelili njegovim sinovom, tako je tudi oče prišel do nekaj
družin za katere ni imel pravega časa tako da mu zime 1998/99 ni preživela nobena družina.
Takoj pomladi še istega leta 1999 je pred naš čebelnjak priletel roj
in se skušal skozi majhno odprtino prebiti v notranjost panja. Novosti sem bil zelo vesel. Takoj sem jim
odprl žrelo in dodal sate in satnice, ki sem jih našel v stari omari. Tako sem tega
leta čebelaril le z eno družino. Jeseni sem dobil od strica Stankota iz Bevk eno rezervno
družino. Tako sem leto zaključil z dvema čebeljima družinama.
Leta 2000 sem od strica dobil še eno rezervno družino.
Z sestavljanjem novih družin sem uspešno prišel do šestih družin.
Tudi leta
2001 sem nekoliko razširil čebelarstvo, spomladi sem kupil še nakladni LR panj
tako, da lahko spoznavam čebelarjenje tudi v tej vrsti panjev. Poleti sem kupil
še dva roja in tako končal leto 2001 z dvanajstimi družinami.
Leto 2002
sem se udeležil čebelarskega posvetovanja v Celju kjer sem imel tudi svojo stojnico na kateri sem
hotel predstaviti internet in delo z elektronsko pošto tudi ostalim čebelarjem, (večina čebelarjev je starejših in
se težje privadijo na nove stvari), dogodilo se mi je, da ko sem omenil internet, da so ljudje postali nestrpni in so
se me na hitro odkrižali, torej to je bil vzrok. S sejmom se je začelo tudi delo v čebelnjaku, leto je bilo kolikor toliko ugodno
in končal sem ga z 107 Kg iztočenega medu. Za ta med sem jeseni prejel tudi
srebrno priznanje. Oblikoval sem nalepke in kartončke in pripravil nekaj izdelkov (žganje z medom, med s suhim sadjem, med s cvetnim prahom,
propolis). Čebelarsko leto sem zaključil s 13 pridobitnimi družinami, enim dvo-družinskim nakladnim panjem in 10 rezervnimi družinami, katere
lahko tudi oddam, vse imajo letošnje matice iz priznanega vzrejališča v prekmurju, nekaj matic pa je iz lastne vzreje.
Leto 2003
že v zimskem času se začnejo čebelarji pripravljati na novo sezono, jaz sem z začetkom leta sprejel
odločitev, da si kupim prikolico z panji za prevoz čebel na paše po Sloveniji. V Slovenskem čebelarju sem zasledil
oglas g. Lada Šušteršiča iz Medvod, da prodaja prikolico. Poklical sem in se dogovoril za ogled, imel je prikolico
atestirano s panji. Prikolica je bila nekaj posebnega saj je g. lado poizkušal razvijati svoj način čebelarjenja, katerega
nameravam v letu 2004 preizkusiti. Panji so v bistvu 4 etažni enajst satni maxi panji z različnimi možnostmi čebelarjenja,
imajo tudi možnost dodajanja kaset s petimi sati in velikoprostorne pitalnike po 1,5l. Sistem se imenuje
ŠUČEB - [opis čebelarjenja in navodila po zapiskih g. Lada Šušteršiča]. Spomladi sem
uspešno oddal tudi vseh 9 rezervnih družin, moje čebele so namreč odlično prezimile in tako rezervnih družin nisem
potreboval. Pomlad je bila lepa topla in brez dežja tako so se čebele bliskovito razvijale in sem si tako do jeseni spet
pripravil 8 rezervnih družin. Družine so bile zelo pridne saj so izdelale okrog 100 novih satov. 8 družin sem spomladi
preselil na prikolico in tako uporabil tudi precej satja. Pred začetkom kostanjeve paše sem iz čebelnjaka in prikolice
iztočil med katerega je bilo okrog 120 Kg in je izredno kakovosten. Prikolico sem peljal na kostanjevo pašo v Kresnice, žal
pa je suša naredila svoje v sredini medenja pa je začelo še deževati tako, da sem iztočil le okrog 15kg kostanjevega medu.
Med ki sem ga iztočil doma sem poslal na ocenjevanje medu, ki je potekalo v Semiču in zanj dobil zlato priznanje, na katerega
sem še posebej ponosen. Leto sem zaključil z 9 družinami na prikolici, 8 družinami v čebelnjaku, dvema dvodružinskima nakladnima
panjema in osmimi rezervnimi družinami, katere bom drugo leto preselil v velike panje in z njimi čebelaril naprej.
Letos je v Ljubljani potekal mednarodni čebelarski kongres Apimondija 2003 katerega smo se z kolegoma Danilom in Brankom
udeležili in postavili skupno stojnico na kateri smo gostili kar nekaj znanih ljudi med drugim tudi veleposlanika ZDA v Ljubljani
g.Younga, obiskalo pa nas je tudi veliko čebelarjev z vsega sveta, (Avstralija, Anglija, ZDA, Kanada, Italija, Hrvaška, Švica, Nemčija,
Španija) in še iz veliko drugih držav, g. Danilo je imel na stojici tudi družinico v izložbi, katero so si z zanimanjem ogledovali predvsem mljši, pa tudi starejše je zanimalo.
Veliko zanimanje je bilo tudi tujcev, saj je način kako čebelarimo Slovenci v svetu edinstven, nekateri so se prav zabavali...
Tudi letos imam pripravljene izdelke z medom od medu do propolisa in od medu s suhim sadjem do medice.
Leto 2004 je bilo precej naporno. Spomladi sem prodal 7 rezervnih družin na 5 satih. Sezona se je začela dobro, vreme je bilo zelo ugodno tako, da so se čebele spomladi dobro razvile, nekateri so točili celo med dvije češnje. Zase sem naredil 3(x) družine in ogrebel en roj. Čebel nisem prevažal, saj nisem imel pravega časa in tudi ne dovolj denarja zato sem čebelaril le toliko kot je bilo potrebno.
Sezona je bila zelo dobra točil sem sicer 1x in natočil pribljižno 150 kg medu, drugega točenja nisem uspel izvest, saj nisem imel pravega časa, tako da je v čebelnjaku ostalo vsaj toliko medu kot pri prvem točenju, sam ocenjujem da celo več okrog 200kg, zato sem čebelele še minimalno dokrmil in zazimil. Poslal sem tudi vzorec gozdnega (mešanega) medu v ocenjevanje v Semič vendar so mi ga zaradi nekaj voščenih ostankov na površini medu izločili iz ocenjevanja.
Prezimil sem vse pridobitne družine, razen ene katero so mi spomladi leta 2005 skoraj izropale, dodal sem jim močnejšo rezervno družino in jih tako obdržal pri "življenju" prodal sem tudi 1 družino na 5 satih. 8 rezervnih družin pa sem izgubil, ali zaradi jesenskega oz. spomladanskega ropanja. V prihodnje bom moral bolje skrbeti za manjštevilne družine, ki so dokaj hiro tarča močnejših družin.
Pomlad 2005 se je začela kar lepo do sredine akacijeve paše je bilo vreme odlično potem pa se je začelo obdobje slabega vremena, vsaj vsake 2 dni je deževalo, tako da je kerkoli je medilo, sproti opralo medičino s cvetja, tako se je nadljevalo celotno poletje, tako da s pašo tega leta ni bilo nič. Jeseni sem zazimil 23 pridobitnih družin in 12 rezervnih družin na 5-ih satih. Jeseni sem dobil od kolega tudi 10 starejših rabljenih panjev katere sem dobro čistil razkužil in ožgal, tako da sem uničil vse morebitne klice bolezni.
Jeseni sem imel v čebelnjaku težave z hudo gnilobo, zaradi česar sem moral uničiti 1 družino. Jesen je bila dolga in dokaj topla, Zima pa mrzla in dolga, čebele več kot 3 mesece niso prišle iz panjev, Tako je nekaj družin pomrlo in do spomladi mi je ostalo le še 6 družin.
Pomlad leta 2006 se je začela nekoliko pozno, vendar se je potem vreme kar lepo popravilo. Dobil sem 3 roje tako, da sem ob točenju imel 10 družin in tako točil iz 6 panjev in vse skupaj natočil slabih 110 kg medu, zelo dobre kvalitete. Po okusu je gozdni (smreka in podrast).
Poleti letos smo z čebelarskim društvom Vrhnika pripravili razstavo v Cankarjevem domu na Vrhniki, ki je obeležila 100-letnico organiziranega čebelarstva na Vrhniki. V ta namen sem za razstavo posodil kar skoraj celoten repertuar orodij iz čebelnjaka vključno z vozom katerega sem našel lepo ohranjenega na našem kozolcu (včasih ko smo se igrali sploh nisem vedel, da je to čebelarski voz).
Utrinke iz otvoritve razstave, eksponate in panoe si lahko ogledate TU. Tiste dni pa smo imeli tudi praznovanje katerega se žel nisem mogle udeležiti, tako da tudi slikc ni. Kasneje sem na Oslovni šoli Ivana Cankarja pripravil ponovitev te razstave, res da v okrnjeni obliki, vendar je bila otrokom zelo všeč tudi moja kratka predstavitev seveda pa so najbolj z veseljem poskušali med. Utrinek iz te razstave se je pojavil na straneh Našega časopisa (lokalni časopis občin Vrhnika, Borovnica, Log, Polhov gradec, Horjul in Dobrova), Frekvencah in straneh radia Orion (90,6 MHz, kabel 107,7MHz in www.r-orion.com. Razstavo sem izkoristil kot promocijo čebelarskega krožka katerega vodim tretje leto. Na predstavitvi sem bil oblečen v čebelarsko uniformo katero mi je velikodušno posodil čebelar Jože Tršar z Mirk, za kar se mu ZELO lepo zahvaljujem. Razstavil sem tudi panje mizarstva Krže, čebelarsko zaščitno obleko katero je posodilo posodilo podjetje Kunstelj iz Mengša, razstavlena pa je bila na lutki podjetja Blagomix, za vse posojene stvari se vsem lepo zahvaljujem.