Akacija je visoko, vitko listnato drevo, drevesna skorja je hrapava z podolžnimi "zarezami",
večinama po vejah ima trde in ostre bodice, listi so resasti svetlo zeleni, grozdasti cvetovi so beli do
rdečkasti. Les je rumeno-zelenkast do svetlo-zlat, je srednje žilav, srednje do zelo trd, in ima
dobro trajnost, spada v družino metuljnic, botanično ime Robinia Pseudoacacia. Izvira iz Evrope.Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika:
akacija -e ž (a) poljudoznanstveno: trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju,
strokovno - robinija: akacija že medi; vejica akacije
* botanika senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
Akacijev med čebele naberejo od sredine do konca maja. Med cvetenjem obilno medi, seveda ob primernih pogojih, brezveterje ali rahel vetrič, nočne temperature okoli 15°C, koristna je jutranja rosa ali megla, dnevne temperature pa ne smejo biti previsoke. Med nabran v tem času precej čist 99%(ne vsebuje veliko medov drugih vrst, seveda moramo med pred in po paši iztočiti). Med je nežno svetlo rumen in se po daljšem času ne strdi (več let), okus je blag. Primeren je za vsakodnevno prehrano, kot namaz pomešan z margarino ali maslom, z njega lahko pripravljamo napite (mlečni napitek), lahko pa ga jemo samega.